-
1 special
['speʃəl] 1. adjective1) (out of the ordinary; un-usual or exceptional: a special occasion; a special friend.) poseben2) (appointed, arranged, designed etc for a particular purpose: a special messenger; a special tool for drilling holes.) poseben2. noun(something which is special: There's a special (= a special train) due through here at 5.20.) poseben (...)- speciality
- specialize
- specialise
- specialization
- specialisation
- specialized
- specialised
- specially* * *I [spéšəl]adjective ( specially adverb)(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določenspecial bargain commerce posebna ponudbaspecial delivery American ekspresna dostava pismaspecial dividend — ekstra dividenda, bonusspecial licence — posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvispecial partner economy komanditistspecial pleader juridically pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primerispecial steel technical specialno, plemenito jeklospecial subject — specialno področje zanimanja, preučevanjaspecial verdict — odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključkedo you want any special kind? — želite kaj čisto določenega?II [spéšəl]nounposebni vlak; posebna izdaja (časopisa); posebni poročevalec; pomožni policist
См. также в других словарях:
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téhnikum — a m (ẹ) od 1947 do 1950 srednja šola za določeno tehnično, strokovno področje: vpisati se na tehnikum / ekonomski, gozdarski, gradbeni, tekstilni tehnikum; tehnikum za gostinstvo in turizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izobraževánje — a s (ȃ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kót — a m (ọ) 1. prostor med dvema stikajočima se stenama: postavil je palico v kot; sedla je v kot in čakala; kredenca stoji v desnem kotu kuhinje; umazan, zanemarjen kot / tudi kot je treba pomesti / za kazen je moral stati v kotu / v kotu ust je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óžji — a e prid. (ọ̑) 1. primernik od ozek: cesta postaja vedno ožja; njegova soba je najožja od vseh; moje krilo je še ožje kot tvoje 2. ki kaj omejuje a) glede na večjo enoto, celoto: praznovanje v ožjem družinskem krogu; sestanek ožjega odbora; ožje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
širòk — ôka o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó) 1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost, ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
